Mladi in pomoč mladim Mladi mladim ...ko potrebuješ nasvet ali ce bi se preprosto rad pogovarjal.
    Svetovalni centri za mlade   Informacije za mlade od A do Ž     ...ko potrebuješ nasvet ali ce bi se preprosto rad pogovarjal z  nami.
 
 

Mladi - MISSS, Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije, informira, svetuje, izvaja programe za mlade in povezuje informativno svetovalne centre za mlade.
  KDO SMO?

Pridruži se šolam

ODRAŠCANJE IN MI, preventivni program za mladostnike

Ciljna skupina: 7. in 8. razredi osemletke oz. 8. in 9. razredi bodoce devetletke. Trenutno so naša ciljna skupina 7. razredi osemletke.

Kraj izvajanja: šola; potrebujemo dve učilnici za dve manjši skupini, kakor razdelimo razred.

Obseg izvajanja: dve šolski uri.

Načeloma program v enem dnevu izvedemo samo za en razred.

Izvajalci: zunanji izvajalci oz. izvajalke, kriteriji za pridobivanje so opisani v podrobnejši predstavitvi.

Cena izvedbe programa: program po zgoraj opisanih specifikacijah izvajamo kot sofinancirani projekt s strani MO Ljubljana, zato je za ljubljanske šole brezplačen. V samoplačniški vairanti pa smo program pripravljeni izvajati tudi drugje ali v večjem obsegu (3 ali 4 ure, tudi za 8. razrede).

Cena samoplačniške izvedbe: 9.700 SIT za en razred.

KONCEPT PROGRAMA "ODRAŠCANJE IN MI"

1. Opredelitev

Naravoslovni dnevi so namenjeni učencem sedmih in osmih razredov.

V ospredju je psihosocialna problematika, ki pa se v manjših skupinah konkretizira, tako da obravnavajo predvsem položaj in vlogo mladih, njihove težave in probleme, ki nastopijo predvsem v obdobju med otroštvom in odraslostjo.

Program ima predvsem preventivni pomen. Znano je, da mladi najmanj vedo o sebi, spolnosti, zasvojenostih in pa o tistih vsebinah, ki jih v obdobju odraščanja pridobivajo predvsem izkustveno. Z našim programom omogočamo mladim, da pridejo do tistih spoznanj, ki so teoretično potrjena, poleg tega pa jim omogočimo, da spregovorijo o najintimnejših problemih in razmišljanih ter jih usmerimo v pravilno reševanje konfliktnih situacij. Dosedanje izkušnje kažejo, da pri mladih obstaja resna potreba po tem, da bi se z zato usposobljenimi izvajalcii pogovarjali o tistih vsebinah o katerih se razen s prijatelji ne morejo z nikomer. Prednost takšnega načina dela je tudi v tem, da zajema veliko število otrok in mladostnikov, poleg tega pa program lahko omogoči še delo z učitelji in s starši.


2. Metoda dela

A) Uvodna predstavitev: (cca. 5 minut) Predstavimo sebe in razdelimo razred na dve do tri skupine.

B) Pogovor v manjših skupinah: Skupina naj bi imela 8-12 učencev, vsako pa vodita po eden ali dva izvajalca. Uvodni del, delo v skupini poteka največ trideset minut in je namenjen spoznavanju med učenci in mentorjema. Mentorja predstavita vsebine o katerih se je mogoče pogovarjati.

C) Odmor: Traja od pet do petnajst minut. V tem času lahko učenci na listke napišejo vprašanja, na katera bi si želeli dobiti odgovore.

D) Zaključni del: Obsega predvsem odgovarjanja na zastavljena vprašanja in medsebojno komuniciranje. Mentorja imata za nalogo, da vzpostavita dialog, odgovarjata pa le na tista vprašanja, na katera mladostniki sami ne znajo odgovoriti. Zaključni del traja od 45 minut do maksimalno dveh ur. (odvisno od dogovora).

Vsebine vprašanj in zato tudi pogovorov, ki so v skupinah najbolj pogosto prisotne so: spolnost, medsebojni odnosi in zasvojenosti.

Program lahko opišemo tudi skozi 6 faz, vsaka od njih ima svoj namen.

I. faza:

Adaptacija: Delo poteka z veliko skupino, od 24 do 30 mladostnikov (en šolski razred). Vodenje je direktivno, dogovori so slabi, vendar pa se skupino usmerja v vsebino tistega, kar naj bi delali v naslednjih fazah.

II. faza:

Kohezivnost: Delo v treh manjših skupinah hkrati vendar pa v ločenih prostorih. V tej fazi je pomembna pripadnost skupini, pravila o diskretnosti, odprtost skupine za kakršnakoli vprašanja, tolerantnost, sopomoč in podobno. Vzpostavijo se tudi trdnejša pravila in zaupanje med člani skupine. Skupine so sestavljene iz sedmih do desetih clanov, vsako skupino vodita dva svetovalca, mentor in komentor.

III. faza:

Introspekcija: Mladostniki sami sestavljajo vprašanja, ki so za njih pomembna. V tem času so sami, vodji jih zapustita. V tej fazi poleg vpogleda v svoj duševni svet omogočimo mladim tudi možnost neformalne medsebojne izmenjave in suporta članov skupine. Mladostniki postavijo od 10 pa do 90 vprašanj.

IV. faza:

Dialog-konverzacija: Najdaljša faza, ko gre za iskanje uzstreznih odgovorov na vprašanja, ki so se porodila. Nadgradnjo vprašanj predstavljata dialog in konverzacija, skupina išče najustreznejša vedenja za zadovoljevanje potreb. Solidarnost in strpnost do drugačnosti sta pogostokrat v ospredju.

V. faza:

Zaključek: Odpiranje možnosti za nadaljno sodelovanje, poudarek na perečih problemih, ki jih imajo mladi, ovrednotenje dosedanjega dela, ovrednotenje kvantitete in kvalitete v odnosu na lastno življenje, zadovoljevanje potreb in izkanje boljših poti za doseganje kvalitete.

VI. faza

Interakcija: Podaljšana faza konverzacije, kjer gre za izmenjavo izkušenj. V vsaki od skupin se je namreč razvijala drugačna dinamika glede na potrebe članov skupine. Po zaključku programa se manjše skupine spet združijo in si izmenjajo informacije ter vtise. Ker delamo z več velikimi skupinami iz istega okolja izmenjava poteka med različnimi skupinami mladih glede na to, kako so mladostniki medsebojno povezani. V tej fazi lahko govorimo o horizontalnem in vertikalnem prenosu informacij.


3. Kriteriji za vodje skupin za delo s skupinami učencev

V programu lahko sodelujejo vsi, ki izpolnjujejo za to določene pogoje:

A) Izobrazba: diplomirani psiholog, pedagog, defektolog, socialni delavec, sociolog, zdravnik ali absolvent navedenih smeri.

B) Specialiazacija: Da bi strokovni delavec lahko uspešno delal in vodil skupine mora obvladati tehnike vodenja skupine, razvojne značilnosti otrok in mladostnikov, poznati mora njihove psihosocialne potrebe. Prav tako mora obvladati znanja iz področij zasvojenosti (predvsem alkoholizem, droge), področje spolnosti, medsebojnih odnosov, komunikacije (verbalne, neverbalne).

C) Odprtost: Upoštevanje znanstvenih spoznanj, podajanje informacij mladim brez moralnih in ideoloških predsodkov.

D) Usposobljenost: Za mentorje pripravimo tri tridnevne seminarje, ki vsebujejo teoretična znanja, ki so obvezna za vse mentorje in neposredno vključitev v praktično delo pod nadzorstvom izkušenega mentorja.

E) Mentorski sestanki: Vsakih štirinajst dni imamo mentorske sestanke z izvajalci. Ti sestanki so namenjeni usposabljanju, izmenjevanju izkušenj in izklanju novih oblik dela z mladimi. Prisotnost na superviziji je za mentorje skupin obvezna.


6. Zaključek

Program "Odraščanje in mi," je oblika primarno psihosocialnega preventivnega dela med mladimi. Mladi so sprejeli način dela, ki smo ga oblikovali. Posebnosti so postopki, tehnike in metode dela, ki jih uveljavljamo po principih najnovejših tovrstnih pristopov, ki se uveljavljajo v svetu. Program temelji na "konverzaciji in vzpostavljanju dialoga," kar pomaga mladostnikom, da ponotranjijo uspešne oblike vedenj. To se nam zdi še posebej pomembno v času, ko razmišljamo o tem, kako bi zajezili naraščajoče nasilje, probleme povezane z drogo in okužbe z virusom AIDS-a. V program vsako leto vključimo iste šole v lokalni skupnosti, zato lahko spremljamo vse mladostnike sedmih in osmih razredov na tem področju. Na ta način vzdržujemo mrežo šol, ki predstavlja osnovo za primarno preventivo v pravem pomenu besede.

Številčno to pomeni, da je v ta program vključeno med 1500 in 2000 učencev.

Izvajalci so usposobljeni z znanji, ki jih posredujejo mladim, hkrati pa obvladajo tehnike skupinskega dela. To pomeni, da morajo imeti izvajalci ustrezno izobrazbo in dodatna znanja, katera jim posredujemo strokovnjaki zaposleni va MISSS-u. Prav profesionalni pristop je tisti, ki zagotavlja uspešnost programa. Profesionalnost gradimo na ustreznem načinu usposabljanja izvajalcev, poznavanju aktualnih problemov mladih in sprotnemu vrednotenju programa.

Program sodi v skupino sodobnih skupnostnih projektov, ki so po dosedanjih raziskavah pokazali največji uspeh pri preprečevanju rizičnih vedenj med mladimi. Ta način dela omogoča, da mlade usposabljamo za samostojnejše in odgovorno življenje, tako do sebe kot do drugih in zmanjšujemo nasilno vedenje mladih, ki je danes v sodobnih družbah v porastu.

Ker je program naravnan na delo v skupinah se povečuje medsebojno sodelovanje, toleranca, sprejemanje drugačnosti ter se pridobivajo znanja in spretnosti v medsebojni komunikaciji. Usposobljeni strokovnjaki lahko na ta način ob metodah dela v projektu Odraščanje in mi, ustrezno svetujejo mladim katera so tista vedenja, ki jim bodo pomagala k uspešnemu življenju. Na ta način postane mesto bolj varno, posamezniki so manj ogroženi. Ker se mladostniki v taki skupini povežejo in med seboj vspostavijo lastne probleme, se samopomočne skupine razvijejo. Prav v takšni skupini so mladi izoblikovali idejo, da bi bili svetovalci sovrstnikom v težavah. Strokovnjaki skrbimo za usposabljanje mladih in jim nudimo ustrezne socialne in komunkacijske spretnosti zato. Sodobne oblike dela z mladimi so usmerjene na tri ravni dela z mladimi. Prva je sovrstniško učenje, druga oblika dela je vpletanje mladih kot svetovalcev pri reševanju lastnih problemov, tretja oblika pa je participacija mladih. Vse tri oblike so v tem programu prisotne.

Zavod MISSS, Kunaverjeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija | E-mail: misss@guest.arnes.si | Telefon: +386 1 510 16 75 | Fax: +386 1 510 16 70
Vse pravice pridržane.